-
1 one
1. noun1) (the number or figure 1: One and one is two (1 + 1 = 2).) ena2) (the age of 1: Babies start to talk at one.) eno leto2. pronoun1) (a single person or thing: She's the one I like the best; I'll buy the red one.) ta, tisti2) (anyone; any person: One can see the city from here.) kdorkoli3. adjective1) (1 in number: one person; He took one book.) en2) (aged 1: The baby will be one tomorrow.) eno leto3) (of the same opinion etc: We are one in our love of freedom.) edin•- one-- oneself
- one-night stand
- one-off
- one-parent family
- one-sided
- one-way
- one-year-old 4. adjective((of a person, animal or thing) that is one year old.) enoleten- all one- be one up on a person
- be one up on
- not be oneself
- one and all
- one another
- one by one
- one or two* * *I [wʌn]adjectiveeden, ena; edin, neki, enak, istione or two — eden ali dva, parone at a time — posamič, ločenothe one way to do it — edini način, kako to storitito be one too many for s.o. — biti malo pretežko za kogato be made one — poročiti se, biti združen v zakonuto make one of — pripadati komu (čemu), biti del koga (česa);II [wʌn]pronoun1.nekdo, kdo, kdorkoli;2.eden, en (namesto zaimka ali samostalnika: the little ŋ malček, the picture is a realistic ŋ slika je realistična);3.nedoločni zaimek ( one knows ve se);razno: one who — nekdo, kithe one who — tisti, kione so clever — nekdo, ki je tako pametenthat's a good one! — dobro je!, ni slabo!figuratively one in the eye — nekaj, kar boš pomnil; polten udarec (ki ga boš pomnil), spominekto land s.o. one — pritisniti koga, udaritithe Holy One, One above — bogthe evil one — hudič, satanIII [wʌn]nounpoedinec, eden, enathe all and the one — celotnost in edinost, vsi in vsak zaseall in one — skupaj, istočasnoone by one — posamič, drug za drugimone... the other — eden... drugiyou are a one! — ti si res čudak!to be at one with s.o. — strinjati se s komto be one up on s.o. — biti za malenkost pred komnumber one — kar je odlično, prvovrstno; ego, jaz, osebna korist
См. также в других словарях:
se — zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sám — 1 a o tudi ó zaim. (ȃ á) 1. izraža, da je kdo brez stikov, povezave ali ni skupaj z drugimi: vsi so odšli, spet sem sam; želel je biti sam z njo; ostali smo sami sredi gozda; pohiti, otroka sem pustila samega; našel jo je samo doma; čisto, ekspr … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svét — á m (ẹ̑) 1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so: teorije o tem, kdaj in kako je nastal svet; star kot svet zelo / v različnih religijah stvarjenje sveta // nav. mn., navadno s prilastkom nebesno telo, sistem teh teles … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jàz — jáza m (ȁ ȃ) knjiž. 1. posameznik kot zavesten subjekt vsega doživljanja: v njegovem junaku sta dva nasprotujoča si jaza; pisateljeva oseba in njegov jaz; odnos jaza do zunanjega sveta / ekspr. on je jaz izrazita osebnost, individualnost // s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
